Rožni vrt …
- je lahko narava v malem. Narava je Božje stvarstvo. Vsako živo bitje ima v njej svojo vlogo. Človek pa jo lahko spoštuje ali uničuje. Narava ima svoj ritem. Letne čase, obdobje aktivnosti in mirovanja. In svoje zakonitosti. Čebulice narcis morajo pozimi pomrzniti, da spomladi vzklijejo. Ptiček hudournik celo svoje življenje preživi v zraku. Narava je čudovito kompleksna. In polna čudes. Ki še čakajo, da jih odkrijemo – na novo ali pa zopet.
- je lahko tudi na terasi. V devetem nadstropju. Sredi (vele)mesta. V keramičnih teglcih.
- je Zakon. Dom. Družina. Osnova sta dva, ki se imata tako rada, da si obljubita (brez pardona), da bosta za večno skupaj, eno. In ustvarita Dom in Družino. V katerem se prepletajo cvetje in trnje, pomlad, poletje, jesen, zima, vse barve, potrebna sta tako dež kot sonce. Da je zares cvetoč in zdrav, pa potrebuje veliiiko nege. Vsak dan. Ampak se splača. Ker potem eksplodira od življenja.
Zlatozrna …
- je del narave. Vsak dan odkriva njena čudesa in se jih veseli. In jih želi predstaviti drugim. Da se bodo lahko veselili z njo. Ter da bodo naravo primerno spoštovali.
- ima rožni vrt na terasi. V devetem nadstropju. Sredi mesta. V plastičnih teglcih. (Mogoče ji bo mož naredil keramičnega. Ko bo imel dovolj veliko peč.)
- je žena. Poročena s svojim najboljšim prijateljem. In pravi, da je Zakon najboljša stvar, ki jo lahko doživiš. In se ga ne naveliča negovati. Če pa se kdaj nekoliko utrudi, ji da mož dvakrat toliko energije, kot je potrebuje. In je še lepše. Upa, da bo enkrat mami. Da bo lahko posredovala življenje. Tako je tudi varuhinja življenja. Kot vsaka žena. Da bodo otroci zasadili nov rožni vrt.
“Cvetice so se prikazale v deželi, čas petja je prišel in glas grlice je slišati v naši deželi.” Vp 2,12
Iz rožnega vrta 